Slovensko gospodarstvo je kljub zaporednim zunanjim šokom, vključno z zaostrujočimi se konflikti na Bližnjem vzhodu ter rusko vojno agresijo proti Ukrajini, izkazalo odpornost. Za nadaljevanje rasti bo po navedbah novega Ekonomskega pregleda Slovenije potrebno okrepiti javne finance, spodbuditi investicije, povečati odpornost na trgovinske šoke ter izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca.
Rast BDP naj bi se s 1,1 % v letu 2025 okrepila na 1,9 % v letu 2026 in 2,2 % v letu 2027. Inflacija naj bi se z 2,5 % v letu 2025 povečala na 3,3 % v letu 2026, nato pa znižala na 2,6 % v letu 2027.
“Slovenija je od leta 2022 dosegala višjo rast kot povprečje držav OECD in evrskega območja, medtem ko brezposelnost ostaja blizu zgodovinsko najnižjih ravni,« je ob predstavitvi pregleda v Ljubljani skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstvu za finance Petrom Papežem poudarila namestnica direktorja za študije držav pri OECD Isabell Koske. »Za ohranitev te rasti in krepitev gospodarske odpornosti bi morala Slovenija nadaljevati z zniževanjem javnih primanjkljajev in zagotavljanjem dolgoročne fiskalne vzdržnosti, hkrati pa spodbujati investicije, dodatno diverzificirati trgovino, zmanjševati ovire za kapitalske tokove in širiti uporabo umetne inteligence.”
Nedavne fiskalne reforme so kratkoročno izboljšale gospodarski položaj Slovenije, vendar bodo v daljšem obdobju morda potrebne dodatne prilagoditve pokojninskega sistema. Poleg tega bi bilo za optimizacijo prihodkov treba zmanjšati davčno obremenitev dela in jo nadomestiti z davki, ki so bolj ugodni za gospodarsko rast, kot so davki na potrošnjo in nepremičnine.
Kot zelo odprto gospodarstvo je Slovenija imela velike koristi od trgovine, saj izvoz predstavlja ključen del njenega gospodarskega uspeha. V razmerah povečanih trgovinskih napetosti in geopolitične negotovosti bi morala Slovenija dodatno okrepiti odpornost trgovine z diverzifikacijo uvoza in lajšanjem trgovanja, tudi z okrepljenim sodelovanjem med državnimi trgovinskimi institucijami.
Uporaba umetne inteligence v Sloveniji je razmeroma visoka, vendar je skoncentrirana predvsem v večjih, bolj produktivnih in digitalno naprednih podjetjih. Širša uporaba umetne inteligence bi lahko prinesla pomembne produktivnostne učinke in podprla dolgoročno rast. Razširitev programov za usposabljanje in prekvalifikacijo delovne sile, vključno s širšo strategijo preusposabljanja, bi pospešila sprejemanje umetne inteligence. Privabljanje usposobljenih tujih delavcev bi prav tako pomagalo blažiti pomanjkanje delovne sile in znanj.
Plitki kapitalski trgi še naprej zavirajo investicije in dolgoročno rast, saj omejujejo dostop podjetij do financiranja, zlasti inovativnih zagonskih podjetij. Visoki prihranki gospodinjstev so večinoma usmerjeni v nepremičnine in bančne depozite, medtem ko imajo zasebne pokojnine in drugi institucionalni vlagatelji omejeno vlogo na kapitalskih trgih. Spodbujanje večje konkurence na finančnih trgih, zmanjšanje davčnih spodbud za naložbe v nepremičnine in širitev zasebno financiranih pokojnin bi lahko usmerili več prihrankov v produktivne naložbe. Zmanjšanje državnega lastništva v zavarovalniškem sektorju ter odprava pretiranih regulativnih ovir v storitvenih poklicih bi prav tako podprla investicije in dolgoročno rast.
Za dodatne informacije se lahko novinarji obrnejo na Kim Chardon v OECD Media Office (+33 1 45 24 81 18). (+33 1 45 24 81 18).
OECD, ki sodeluje z več kot 100 državami, je globalni forum za oblikovanje politik, ki spodbuja politike za ohranjanje individualnih svoboščin ter izboljšanje gospodarskega in socialnega blagostanja ljudi po vsem svetu.